Včeraj 13. Marca nabrežinski Jus je sklical srečanje s kandidati na bližnje deležne volitve. Sledi članek Primorskega dnevnika.

Trije slovenski kandidati ter večno vprašanje jusov in srenj
Potreben bi bil nov deželni zakon – Dve »jusarski filozofiji«: trd boj ali pragmatično dogovarjanje
Večer v prostorih SKD Gruden v Nabrežini v priredbi domačega jusa Kroma

Jusi in srenje, njihov pravni status ter težki odnosi z občinskimi in z deželno upravo so bile teme sinočnje predvolilne okrogle mize v prostorih SKD Gruden v Nabrežini. Srečanju s slovenskimi kandidati za deželni svet Igorjem Gabrovcem (Slovenska skupnost), Davidom Pericem (Levica, ekologija, svoboda) in Stefanom Ukmarjem (Demokratska stranka) so prisostvovali domačini, jusarji iz raznih vasi ter devinsko-nabrežinski občinski odborniki.
Predsednik nabrežinskega jusa Walter Pertot je poudaril, da jusi in srenje niso politične organizacije, potrebujejo pa politiko. Problematika uradnega priznanja jusov se po njegovi oceni negativno stopnjuje, čeprav obstajajo pozitivne izjeme – Kontovel, Boljunec in Nabrežina. »Naši odnosi z Občino Devin-Nabrežina so odlični, drugod pa so nedvomno zaznavne ovire in težave,« je dejal. Omenil je primera dolinske in openske srenje, ki kažeta na splošno nenaklonjenost javnih uprav do podpisovanja uradnih aktov.
Zgodovino upravljanja skupne lastnine in s tem povezanih sodnih bitk je obnovil predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec, ki je ponudil izhodišča za razpravo. Ob ugotovitvi, da je delovanje srenj v naših krajih zamrlo predvsem po vojni (zaradi spora med Titom in Stalinom, ki je razklal tukajšnje vasi), je Vremec poudaril, da so jusi del starodavnega prava. »Nepoučeni pravniki od nas zahtevajo, naj dokažemo, da smo lastniki, kar ni dopustno.« Jusarje je primerjal z amazonskimi Indijanci, ki so se uspešno borili proti naftnima velikanoma Chevron in Texaco, »pa še zemljiške knjige nimajo«. Zatrdil je, da če dogovarjanje ne bo mogoče (z Občino Trst doslej tega ni bilo), »bomo šli na Evropsko sodišče za človekove pravice. To bo še dolgo trajalo in bo šla mimo še ena generacija«.
Za Igorja Gabrovca je jusarski boj plemenit, »vsem moramo pojasniti, da to niso društva« in da je skupna lastnina neodtujljiva. Na tem ozemlju imamo različne situacije, a dokončne rešitve vsekakor še ni. Rešitev je po njegovem mnenju lahko samo v zakonu: deželni zakon obstaja, a ga je treba izboljšati. Lani je Gabrovec ob pomoči pravnih izvedencev predlagal popravek k zakonu za vzdrževanje deželnega pravnega reda, s katerim bi breme dokazovanja lastništva prešlo na občine. »Prepričali smo druge svetnike in odbornika De Anno, le-temu pa je normo zadnji hip toplo odsvetoval pravni urad Dežele,« češ da bi povzročila birokratske zaplete. Do glasovanja ni prišlo. Gabrovec je opozoril, da so vsi trije slovenski kandidati v istem zavezništvu. Bistveno drugače bo, če bo zmagal Tondo ali pa Grillovo Gibanje petih zvezd (prevedel ga je sicer kot »gibanje ščurkov«): »Če bomo mi v večini, bo seveda lažje.«
Davide Peric je priznal, da ni pravno podkovan, a zelo dobro pozna stvarnost jusov, ki jo v njegovem Štivanu doživlja prav vsak vaščan. Odnosi z Občino Devin-Nabrežina so dobri, tudi štivanski in medvejski jusarji pa so z vodovodom in elektrovodi izgubili veliko zemlje. Vprašanje pravne osebnosti zadeva neposredno odškodnine, ki ostanejo pogosto neizkoriščene. S tem denarjem pa bi lahko naredili marsikaj koristnega. Peric je poudaril, da ni prav, da se morajo jusi za vsako malenkost pogajati z Občino: »Dokler ne bo vprašanje rešeno, na podlagi zapisov v zemljiški knjigi, se ne moremo pogajati.«
Stefano Ukmar se s kontovelskim jusom ukvarja od leta 1996, letos bo po 10 letih zapustil mesto predsednika. Navedel je svoj primer dobre prakse. Na Kontovelu so pred leti izvedli obširno raziskavo in nato zahtevali priznanje pravne osebnosti. Sledili so zmage in porazi, pritožbe, razsodbe in danes je 20 jusov (začenši s kontovelskim) priznanih. Jus se je obrnil tudi na izkušenega profesorja v Trentu in uglednega odvetnika v Brescii, ki je spremljal težka pogajanja z Občino Trst (2002-2005). Na koncu je bil dosežek velik: »Občino Trst smo prepričali, da lastništvo ni razčiščeno, Občina pa je tako prvič v zgodovini in po 170-letnem sporu priznala, da ni lastnica teh zemljišč.« Sledil je sporazum, na podlagi katerega je Občini pripadlo 5% zemlje, jusu 23%, preostalih 72% pa je še pod vprašajem, vendar jih upravlja jus. To prinaša nezanemarljiv priliv denarja, ki ga jus vlaga v kontovelsko skupnost. Deželni zakon bi bil dobrodošel, »z rahlo drugačno filozofijo pa lahko dosežeš rezultate. Se ne strinjam s tem, da se bomo kregali še sto let,« je dejal Ukmar. (af)

Vir: Primorski dnevnik