(tudi Nabrežinci v nemški internaciji – tudi Vandravska)
U’d Slivnega du Križa
je N’bržina umj’s.
Preljuba svinjska griža,
su školji, manjka lj’s.
Smo vandr’li z’dosti,
trpj’li smo ku uou,
su cj’li naši mosti,
j’h ni nubed’n ukrou.
In naš’ misli glavn’
L’tiju zmj’r’j u hr’m.
Oj pašniki in raun’,
zdej dejte vinca n’m!
Ki su bučarde, špic’,
m’cu’la in p’nčot.
Adijo nj’mška Mic’,
oj servus, kristigot!
Da ne puzab’mo P’činca,
oj vinca, oj vinca.
In bark’ Babčeve br’z vinca,
oj vinca, vinca-ca.
In zdej n’s varje svj’ti Rok,
in mi ga pijmo n’ škrok.
Pesem je nastala leta 1946 ob vrnitvi nekaterih domačih internirancev iz Nemčije in je takoj ponarodela.
Prvič jo je objavila neva Godini v publikaciji Izvestje za šolsko leto 1983/4 (Trst, 1985), 5-8. Tu je opremljena tudi z notnim prepisom.
Pesem se nahaja tudi na novem CD-ju nabrežinske Godbe, Nekaj po domače (2012) , kjer jo poje nabrežinski MePZ Igo Gruden.