JUS

Skupne vaške lastnine sega v daljno preteklost slovenskega človeka, čeprav zasledimo to obliko lastnine zlasti pri nemško govorečih narodih.
Ko so se določena plemena ali skupine ljudi naselile na določenem kraju, so zemljišča, primerna za obdelavo, razdelili med družine; pašniki, gozdovi, mlake, struge rek itd. pa so ostali nerazdeljeni, ker so služili celotni skupnosti: nastala je skupna vaška lastnina. .
Na Primorskem imenujemo to obliko lastnine gmajna, iz nemščine die Gemeinde.
Uporabljajo se tudi izrazi komunela, v Istri contrada ali komunala. V nekaterih vaseh je v rabi stara slovenska beseda srenja- skupnost.
V Nabrežini je v uporabi latinska oblika ”jus“. To je pravica, ki jo imajo jusarji na srenjski ali skupni lastnini.

Kratek zgodovinski prerez o nastanku jusov in o zakonodaji

Jusi – srenje pomenijo skupno vaško lastnino starodavnega izvora in kot take združujejo potomce prvotnih posestnikov skupnega ,nedeljivega premoženja.
Premoženje so si prvotni posestniki pridobili:

  • s kupoprodajnimi pogodbami
  • z zemljiško-knjižnim odlokom, upoštevajoč lastništvo »ad immemorabile«
  • z razsodbo o priposestvovanju
  • na osnovi Cesarskega patenta št. 130 z dne 5.julija 1853

Jus so upravljali vaški župani s pomočjo odbora, ki so ga običajno sestavljali starejši in ugledni vaščani. Pravico do jusa so dedovali samo moški člani družin, ki so sestavljale srenjo. Ko se je v vas naselila nova družina, si je morala prislužiti pravico do jusa z delom ali jo je morala plačati.
V teku zgodovine so srenjske in jusarske skupnosti občutile pritiske različnih politično-gospodarskih operacij. S tem v zvezi je pomemben zakon iz leta 1927 (1766/1927), ki je obsežno posegel v samo definicijo srenjske/jusarske lastnine. Zakon je izničil pravico do skupne lastnine, ki so jo vaške skupnosti, za razliko od ostalih italijanskih dežel na tem območju pridobile na podlagi vpisa v zemljiško knjigo (libro fondiario), vzpostavljeno s terezijanskim katastrom leta 1752. Zakon je srenje namreč opredelil kot »usi civici«, tj. vrsta služnostne pravice, ki jo lahko koristijo vsi prebivalci občine, ne glede na to, ali imajo staroselske pravice ali ne.

Temu so se lokalne skupnosti vseskozi upirale do leta 1996, ko je bil sprejet deželni odlok, ki je zadevo uredil in omogočil, da srenjske in jusarske skupnosti pridobijo pravno subjektiviteto.
Vzpostavljen je bil register, ki ga vodi dežela Furlanija – Julijska krajina in v katerem je danes vpisanih 23 srenjskih in/ali jusarskih skupnosti. Osem jih je v postopku pridobivanja potrebne dokumentacije za vpis. To danes omogoča, da so srenjske in jusarske skupnosti vključene v določene postopke. Tako lahko na primer delujejo kot stranka v postopku pri presoji vplivov na okolje in sorodnih zadevah, kot je na primer priprava upravljavskega načrta za varovana območja na Krasu.

 

Za podrobnejše informacije je na razpolago dokument Agrarne Skupnosti:
http://www.demaniocivico.it/public/public/51.pdf