Jus Gemeinde Nabresina

Konzorcij družinskih skupnosti Jus-Comunella “Nabresina Gemeinde” ima pravni,
operativni in uradni sedež v koncesiji, in sicer na naslovu Nabrežina Kamnolomi 12/D (Devin
Nabrežina).
Kontaktni osebi sta predsednik dr. Walter Pertot (wpertot@libero.it; 335-6044660) in tajnik g.
Damjan Pertot (dpertot@virgilio.it; 338-6985052).
Jus deluje na lokalni ravni, ima pa 82 članov, ki so vsi potomci starih nabrežinskih rodbin.
Nima notranjih zaposlenih, kot tudi ne zunanjih sodelavcev. Delo je izključno prostovoljskega
značaja.

Delovanje nabrežinskega Jus-a v današnjih dneh

Na podlagi dogovora podpisanega dne 3. maja 2012 z občino Devin Nabrežina, Jus:
– sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini
– sodeluje in daje pobude glede vzdrževanja javnih poti na območju vaške skupnosti;
– skrbi za prostore oziroma objekte ter javne površine na območju vaške skupnosti;
– sodeluje pri pripravi in izvajanju projektov v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi
na območju vaške skupnosti.
Je neprofitna organizacija, ki deluje na področju upravljanja in vrednotenja teritorija
ter domačega slovenskega jezika oziroma narečja.

Upravljanje z nepremičninami

Neodtujljivost skupne lastnine ne dovoljuje prodaje nepremičnin, razen tistih pridobljenih
po letu 1952. Iz te postavke lahko srenje računajo samo na izplačilo odškodnin za razlastitev
jusarskih zemljišč za posege javnega interesa. Priliv dohodkov je trenutno skoraj v celoti vezan na
dajanje površin v najem. Če izvzamemo nekaj jusov, ki so zelo dejavni v tem oziru, se premalo
dela na tem, da bi srenje vnovčile uporabo jusarskih površin v naseljih. Glede dajanja v najem
kmetijskih površin pa so gospodarsko vprašljive pogodbe na daljši rok posebno na površinah
rastočega gospodarskega potenciala. Največ izkušenj s tem ima boljunski jus, ki išče nove, za juse
bolj primerne in torej bolj elastične oblike dajanja v najem.

Gospodarjenje s srenjskimi gozdovi

Sečnja srenjskih gozdov je bolj vzdrževalne vrste, ker jo gozdarske službe ponekod
dopuščajo kot ustaljeno prakso. Gospodarsko zanimivejše oblike sečnje pa so vezane na gozdno-
gospodarski načrt, ki je drag in v bistvu brez javnega prispevka za večino srenj nedosegljiv.
Trenutno se obračajo na srenje zastopniki lesnopredelovalnih podjetij, ki ponujajo odkup predvsem
borovih debel, pa tudi drugih in lesnih odpadkov na osnovi od njih pripravljenih
gozdnogospodarskih projektov. Brez ustreznega načrta je ta čas dovoljeno sekati na največ 2
hektarjih in pol letno, kar izkorišča pridno v glavnem openska srenja, ki dobro sodeluje z
gozdarskimi uradi. Možna je torej bolj temeljita izraba oziroma sečnja, ki omogoča tudi prodajo
debel.

Paša na skupnih površinah

Paša je najboljša oblika protipožarne zaščite. V interesu deželne uprave, pa tudi evropske
vlade je, da se izognejo zelo dragim posegom pri gašenju požarov (nedavni požar na področju
openskega jusa je stal po približnem izračunu več kot enoletni prispevek za nego krajine v vsej
tržaški pokrajini), da neomenjamo še drugih plati nastale škode, vezano predvsem na obnovo
prizadetih površin ali stavbnega premoženja in da v tem smislu namenijo ustrezna finanačna
sredstva za tovrstno nego krajine, ne samo na zaščitenih področjih (kjer bi to morala bitio ustaljena
praksa), ampak povsod tam, kjer so v bližini poseljena področja.
Nabrežinski Jus načrtuje rezervat na področju »Brščic«, kjer bi razvili pašo drobnice na
jusarskih površinah podobno kot v zgoraj nevedenem primeru.

Ob tem pa si jusarski odbor prizadeva še za:

a) vrednotenje in spodbujanje domačega jezika oz. nabrežinskega narečja
b) pospeševanje kulturnih, športnih in drugih dejavnosti na svojem območju
c) organiziranje kulturnih, športnih in drugih prireditev, oziroma za pomoč pri takih
prireditvah, kadar je organizator Občina.
S tem v zvezi je Jus že vrsto let soudeležen, ob priliki vaškega zavetnika Sv. Roka (6-
dnevno praznovanje, med 11. in 16. avgustom), pri pripravi in organizaciji kulturnih dogodkov,
skupaj z domačimi društvi.
Naš namen je obuditi poznavanje starih obrtniških načinov obdelovanja, pa naj si bo kamna
ali vinogradov, prav tako pa si prizadevamo, da bi naša mladina spoznala svojo rodbinsko tradicijo
in zgodovino, ter seveda način dela, učenja in reda, ki je npr. nekoč veljal v nabrežinski obrntniški
šoli.
Poleg tega prirejamo literarna srečanja, predstavitve knjig in srečanja z avtorji, v luči
obujanja vaške zgodovine, ledinskih imen ali pa avstro-ogrskega vpliva na nabrežinsko narečje.
Med letom sodelujemo z domačimi društvi pri prirejanju pohodov in krajših izletov okoli
vasi Nabrežina, ki imajo lahko kulturni, zgodovinski, etnografski ali rekreativni prizvok.
Spomladi 2012 smo npr. povezali enega izmed takih pohodov s čistilno akcijo in se
obvezali, da bomo vsakoletno očistili redno oskrunjeno tablo na stopnišču do nabrežinskega Brega,
na kateri so vklesani Grudnovi verzi:

“Naj kdorkoli kdaj te vpraša,
kdo živi na zemlji tej,
vedi, zemlja ta je naša,
tvoji dedi spijo v njej,
zanjo bori se naprej”.
(I. Gruden, Sinku)

V zadnih dveh letih skušamo čim bolj redno prirejati srečanja in večere za vaščane, na
katere povabimo slovenske predavatelje in sicer na temo naravovarstva, kraške tradicije in
etnologije.